Fenomen Bruno Groening
Po sledeh »čudodelnega izcelitelja«
Bruno Groening

Izcelitev angine pectoris in pomanjkanja zraka pri koronarnem srčnem obolenju (zoženje srčnih koronarnih arterij).

Christa Nehm (64), skupnost Baunatal

				Christa Nehm (64), skupnost Baunatal
Leta1984 so pri meni nastopile prve srčne težave (občutek stiskanja in nelagodja) kot tudi pomanjkanje zraka, kar se je kljub jemanju zdravil z leti poslabševalo.

V decembru leta 1991. so se težave povečale, v smislu pomanjkanja zraka in bolečin okoli srca. Bolečine so se širile od leve nadlakti proti vratu in vse do čeljusti. Te bolečine so nastopale pri opravljanju hišnih opravil in vzpenjanju po stopnicah. S pomočjo velikega katetra za srce, je v februarju leta 1992 ugotovljeno, da sem, ne da bi vedela, preživela infarkt zadnje srčne stene. Koronarne arterije srca so bile na več mestih zožene od 70 - 90%.

Sledila je terapija z balonskim katetrom, med katero je nastopila odpoved srca, zaradi velikega infarkta prednje srčne stene. Uspeli so me oživeti. Tudi po tej terapiji so še ostala okoli 40% zoženja.

Pet tednov po odpustu iz bolnice sem bil še vedno tako slaba, da sem lahko opravljala samo lažja hišna dela in še to le v sedečem položaju. Zdravniki, ki so izvajali terapijo, so me odpustili rekoč: ”Za vas ne moremo narediti ničesar več, razen rednih kontrol s katetrom. Nikoli več ne boste popolnoma zdravi. Lahko boste srečni, če se stanje ne bo poslabšalo.”

V juniju leta 1992 sem morala, zaradi ponovnega zoženja arterij, ponovno opraviti terapijo s katetrom. Tej je štiri meseca kasneje sledila še ena. Pri tem je zopet prišlo do zaustavitve srca.

Zaradi infarkta sem bila še bolj utrujena kot pred terapijo, zoženje arterij pa je bilo še vedno od 30 – 40 %, zaradi česar sem jemala veliko tablet. Poslali so me tudi na zdravljenje, ki ni imelo nikakršnega uspeha.

Vse do uvoda v Učenje, sem se smela le omejeno obremeniti. Izogibati sem se morala vsem naporom. Lahko sem opravljala le lažja hišna dela, v sedečem položaju. Nisem več mogla pospraviti postelj, pomivati oken, sesati prahu. Prav tako nisem več mogla hoditi po stopnicah. Že pri najmanjšem naporu mi je zmanjkovalo zraka in nastopil je občutek pritiska na levi strani prsi. Občasno sem uspela po ravnem prehoditi največ 500 metrov.

Jeseni leta 1994 sem se preko knjige “Revolucija v medicini” spoznala z Krogom prijateljev Bruna Groeninga. Na začetku nisem želela ničesar slišati o tem in sem govorila: “Kar je pokvarjeno je pokvarjeno, meni ne more nihče več pomagati.” Vendar pa so mi moja snaha in moj mož prigovarjali naj grem vsaj enkrat tja, ker tako ali tako nimam ničesar za izgubiti. Tako sem bila 25. novembra leta 1994 uvedena v učenje Bruna Groeninga.

Na neki uri skupnosti, v decembru 1994, sem iznenada začutila močne srčne bolečine, ki pa so po kratkem času prenehale. Tu in tam so nastopile Regelungen, ki so se manifestirale kot moje staro stanje bolezni. Nastopile so na primer pri razburjenju. Napadi pa so postajali vse šibkejši, iz tedna v teden sem lahko prenesla vse večje obremenitve in lahko sem se začela počasi, z vmesnimi postanki, vzpenjati po stopnicah. Več od tega pa ne. Na običajna hišna dela še vedno niti pomisliti nisem smela, do dne moje popolne izcelitve, na dan smrti Bruna Groeninga, 26. januarja 1995.

Ker sem se po uvodnem predavanju počutila tako dobro, sem šla 26. januarja 1995 na srečanje Kroga prijateljev. Tam sem imela občutek kot da mi neka roka nekaj vleče iz prsi. Občutila nisem nikakršnih bolečin. Pomislila sem: “Sedaj bo vse dobro!” Naslednje jutro sem začela opravljati hišna opravila. Prvič po februarju 1992 sem vzela v roke sesalec. Prenesla sem večjo obremenitev. Po osmih dneh sem preoblekla postelje. Stanje se je stalno izboljševalo. Kako čudovit občutek! Od tedaj lahko spet sama skrbim za svoje gospodinjstvo, delam na vrtu in hodim več ur. Vzpenjaje po stopnicah mi ne predstavlja nobenih težav, niti s težko košaro za perilo ne. Takrat sem tudi izgubila strah pred smrtjo.

V novembru leta 1995 sem odšla na kontrolni zdravniški pregled na kliniko za srce in ožilje. Vstavili so mi veliki kateter. Pregled je potekal povsem brez težav. Zdravnik ni mogel ugotoviti nobenega zoženja arterij. Lahko sem spet prenašala popolne obremenitve.

Zdravniški komentar:

Gospe Nehm je bila leta 1991 postavljena diagnoza koronarnega srčnega obolenja (zoženje srčnih koronarnih arterij). Precejšnja razširitev (PTCA) je bila dosežena 18.2.1992 s terapijo z balonskim katetrom. Pri tem je prišlo do hudega infarkta prednje srčne stene in do trepetanja komor tako, da je bilo gospo Nehm potrebno oživljati.

Navkljub vsem zdravniškim ukrepom, ji je ostala omejena sposobnost obremenitev, kar je gospa Nehm jasno napisala v svojem poročilu o uspehu. To je avgusta 1994 dokumentirano tudi v zdravniškem izvidu, torej, kratko pred uvodom v učenje Bruna Groeninga. Na vajah za srce in krvni obtok je gospa lahko prenesla obremenitev samo do 15W. To je najmanjša stopnja obremenitve.

Dejstvo je, da je bila gospa Nehm, preko prejemanja Heilstrom in sledenja učenju Bruna Groeninga, izceljena od težkih srčnih tegob. Glede na težo obolenja z zdravniškega vidika tega ni bilo mogoče pričakovati. Ponovno pridobljena sposobnost prenašanja obremenitev je pojasnjena v njenih uradno potrjenih izjavah. Nenazadnje je to dokumentirano tudi z rezultati zdravniške kontrole avgusta 1999. Gospa Nehm je pri snemanju EKG-ja lahko prenesla obremenitev 75 W. Isto velja za zdravniške kontrole sposobnosti srca. Tudi tu je nastopilo normaliziranje. Leta 1992 je bila ugotovljena sposobnost srca 26%, pri zdravniški kontroli leta 1999 pa 52%. Ta vrednost je v mejah normale. Tu je bilo z meritvami ugotovljeno, kar se je pokazalo v ponovno pridobljeni telesni zmogljivosti.

M.K.