Fenomen Bruno Groening
Po sledeh »čudodelnega izcelitelja«
Bruno Groening

Od prve zamisli do končnega filma


Ena izmed 80-tih prič časa med intervjujem.
Kmalu po dokončanju filma Čudodelni apostol, leta 1993 in začetku njegovega predvajanja v kinu, so se začele priprave za nov, še zahtevnejši projekt.

Film o življenju Bruna Groeninga

Celo leto 1994 je bilo polno priprav in preiskovanj: pregledovanja arhivskega gradiva, proučevanja novinarskih člankov ter zbiranja vse več in več podatkov in dejstev.

Februarja leta 1995 je padla prva filmska klapa. Začelo se je večletno potovanje po sledeh fenomena. Opravljeno je bilo preko 80 intervjujev z pričami tedanjega časa. Obiskana so bila vsa mesta njegovega delovanja od Gdanska do Pariza. Posneti so bili zaigrani prizori in zbrani originalni, arhivski posnetki. V film je bilo vključenih na stotine fotografij, diapozitivov in dokumentov. Zadnji intervjuji so bili posneti v začetku leta 2000, zadnji dokumenti pa leta 2002.
Priča časa dr. Nebelsiek je Bruna Groeninga srečal leta 1949 v Wangerooge in bil priča večih izcelitev.

Več kot 2.000 statistov ponovno oživlja nekdanja dogajanja na Traberhofu pri Rosenheimu. 		Izjemen dogodek je bil prizor na Traberhofu, maja leta 1997, z več kot 2.000 statisti. Potrebnih je bilo več tednov priprav. Potrebno je bilo najti statiste, nabaviti na stotine kostumov, tehnično opremo, sestaviti filmsko ekipo in pridobiti dovoljenja.
Prvi statisti so pripotovali že dopoldne. Čeprav se je snemalo šele ob mraku, je prišlo že na stotine osebnih vozil in desetine avtobusov. Počasi se je polnil prostor pred navideznim Traberhofom, hišo v bližini Rosenheima, ki je s pomočjo kulis in rekvizitov spominjala na Traberhof iz leta 1949.
Sodelavci za kostume imajo polne roke dela.

Statisti celo noč stojijo in čakajo pred Traberhofom, kot so leta 1949 čakali iskalci pomoči.


Filmsko ekipo je sestavljalo preko 70 oseb, ki so bile zadolžene za maske, frizure, kostume, kulise, osvetlitev itd. Takoj, ko se je zmračilo se je začelo z delom. Vse je moralo biti končano do jutra. Nenadoma je agregat prenehal delovati. Kasneje so se pojavile težave s kamero. Rezervne dele je bilo potrebno prinesti iz Münchna...

Navkljub vsem težavam, je bilo malo pred svitom vse posneto. Ob 6. uri zjutraj je bil prostor, na katerem je še pred kratkim kampiralo 2.000 ljudi, kot pometen. Nič ni spominjalo na dogajanja v prejšnji noči.

Skupno je posneto več kot 70 ur filmskega gradiva. Po tem je bilo potrebno vse to gradivo pregledati, ga sortirati in izrezati. Kmalu je bilo jasno, da prvotna zamisel o izvedbi samo enega celovečernega filma ni izvedljiva. Tematike ni bilo mogoče obdelati v dveh urah, niti življenja Bruna Groeninga stisniti v standardni format. Potrebni so bili trije filmi, ki so trajali skupaj skoraj 5 ur.


Snemanje začetne scene dokumentarnega filma.
Nenavadna tema, nenavaden film, nenavaden format.